Novice

Projekt INE spodbuja veččutne izkušnje z naravo. Podajte se na kratko potovanje v svojo domišljijo in odkrijte, za kaj gre.

Vid

Predstavljajte si, da stopite v gozd. Kaj vas najprej prevzame? Morda mogočna drevesa, ki segajo proti nebu, svetloba, ki sije skozi listje, ali živahne barve divjih rož, ki pritegnejo vaš pogled. Vid je pogosto naše glavno čutilo, skozi katerega doživljamo svet, a narava je veliko več – je prefinjeno stkana preproga vseh čutov, ki nas vabi k odkrivanju. Ko zavestno prisluhnemo zvokom, zaznavamo vonje, se dotikamo in občutimo površino  pod prsti in – če je varno – okušamo naravne darove, lahko presežemo zgolj gledanje narave in se poglobimo v polno, čutno izkušnjo naravnega sveta. Tako ustvarimo bogatejšo, bolj osebno in resnično povezavo z naravo okoli nas.

Sluh

Pomislite na simfonijo naravnih zvokov, ki pogosto ostane spregledana. Nežen šepet vetra, ki se igra z listjem, ustvarja nežno melodijo. Zrak napolnijo raznoliki klici ptic, vsaka s svojo značilno pesmijo, ki odzvanja med drevesi. Rahlo premikanje malih živali v podrasti pripoveduje tiho zgodbo o življenju, ki se odvija brez besed. Če zapremo oči in se osredotočimo samo na te zvoke, se lahko resnično uglasimo z zvočno pokrajino narave in razkrijemo skrito razsežnost njenega obstoja.

Vonj

Vonji, ki prežemajo naravno okolje, nas znajo globoko nagovoriti. Sladka aroma cvetočih rož, ki jo prinese lahen vetrič, nam lahko v trenutku polepša dan. Vonj mokre zemlje po dežju  nas prizemlji in nežno povabi v sedanji trenutek. Svež in čist vonj borovih iglic pod stopali prebudi čute in nas napolni z novo energijo. Vsak letni čas in vsak kotiček narave ima svoj edinstven dišeč podpis – nežen, a mogočen način povezovanja s prostorom in časom. Če si dovolimo globoko vdihniti in resnično zaznati te naravne dišave, lahko vstopimo v globlje razumevanje sveta okoli nas.

Dotik
Svet narave, ki ga lahko otipamo, je prav tako raznolik in poln presenečenj. Ko s prsti zdrsnete po hrapavem lubju drevesa, začutite njegov utrip – tiho pričevanje o letih rasti in odpornosti. Gladek, hladen rečni kamen, ki ga je voda skozi čas izklesala do popolnosti, ponuja drugačno, pomirjujočo čutno izkušnjo. Mehki mah pod nogami nežno požgečka stopala z vsakim korakom. Ko med prsti začutimo vzorec padlega lista ali obliko semenskega stroka, se narava nenadoma zazdi bolj osebna, bolj blizu, bolj otipljiva. Tak neposreden stik v nas spodbudi globlji občutek prisotnosti v prostoru narave in ga okrepi.

Okus
Tudi okus je lahko poseben most do narave – a le, če pristopimo s previdnostjo in znanjem. Prepoznavanje užitnih gozdnih jagod ali divjih rastlin pod budnim očesom izkušenega poznavalca nam lahko ponudi prvinski stik s tem, kar narava podarja. Osvežujoč okus čiste deževnice, zbrane z občutkom in spoštovanjem, nas lahko preseneti s svojo preprostostjo in močjo. Pri raziskovanju naravnih okusov je ključnega pomena varnost. Napačna izbira lahko ogrozi naše zdravje, zato moramo ravnati odgovorno in upoštevati poznavalce užitnih divjih rastlin.

Veččutna doživetja narave za vsakogar

Ko veččutno raziskovanje narave omogočimo prav vsem, s tem obogatimo izkušnjo vsakega posameznika. Če ponudimo priložnosti za otip naravnih materialov, živahne zvočne opise  za ljudi z okvaro vida ali ustvarimo posebne čutne poti, ki poudarjajo različne teksture in vonje, odpremo vrata vključevanju. Izkušnje, ki jih vodijo usposobljeni posamezniki, lahko razkrijejo tudi najbolj nežne podrobnosti naravnega sveta in hkrati poskrbijo za občutek varnosti in udobja vseh udeležencev. Ko prilagodimo način pristopa k naravi, omogočimo, da vsakdo, ne glede na svoje zmožnosti, odkritje njene skrite globine in skozi vsa čutila z njo ustvari osebno, živo vez.

Pripadamo naravi
Ko presežemo zgolj opazovanje narave z očmi in se ji prepustimo z vsemi svojimi čuti, se začne odvijati nekaj globljega. V nas se prebudi razumevanje, ki ne temelji le na vednosti, temveč na občutenju. Ustvarja se tiha, a močna čustvena vez – občutek, da smo del naravnega sveta, ne nekaj ločenega od njega. Prav skozi to veččutno povezanost odklenemo skrite plasti narave in zares uzremo njeno prefinjeno, zapleteno lepoto, ki nas obdaja in sprejema, če ji le prisluhnemo.

Cilji projekta INE 

Projekt INE – Inclusive Nature Experience si prizadeva ustvariti dostopno naravo za vse ljudi. Glavni cilji so: 

• izboljšanje zdravja in dobrega počutja posameznikov s spodbujanjem aktivnosti v naravi, 

• povečanje ozaveščenosti o naravnem okolju in spodbujanje varovanja narave, 

• vključevanje ranljivih skupin v dejavnosti na prostem in omogočanje enakovrednega sodelovanja, 

• zagotavljanje varnega, neodvisnega dostopa do narave z ustreznimi prilagoditvami, podporo in tehnologijo. 

Ti cilji se prepletajo z delovanjem Odbora inPlaninec, ki skozi pohode in programe povezuje ljudi različnih ozadij ter ustvarja priložnosti za vključevanje v naravno okolje. Odbor InPlaninec vam predstavljamo kot primer dobre prakse v Sloveniji. 

Vizija odbora je Omogočati priložnosti za vse. Vsak posameznik bi moral imeti možnost, da naravo doživi na svoj način – bodisi s prilagoditvami poti, dostopnimi prevozi, prilagojenimi storitvami ali s pomočjo usposobljenega osebja. 

Kdo so inPlaninci? 

Odbor inPlaninec deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Njihovo poslanstvo je omogočiti dostop do gora in narave vsem ljudem, ne glede na njihove telesne zmožnosti, starost ali druge posebnosti. S tem želijo izboljšati zdravje in dobro počutje posameznikov ter prispevati k večji skrbi za naravno okolje. 

Prostovoljci omogočajo inkluzijske pohode “Skupaj v hribe”. Med njimi so tudi osebe z invalidnostmi, kar spodbuja spoznavanje in medsebojno pomoč. Na primer, oseba s slepoto lahko deli svoje izkušnje o tem, kako zaznava okolico s pomočjo sluha in dotika, medtem ko ji oseba na vozičku pomaga pri orientaciji in opisuje pot. 

Zakaj so pohodi posebni? 

Na inkluzijskih pohodih sodelujejo ljudje vseh starosti in sposobnosti. Na primer, Tatjana Strmčnik, ki uporablja invalidski voziček in je sodelovala v akciji GOGO, opisuje: “Ko smo prispeli do vrha, nas je prevzela sreča. Okoli nas so se širili prelepi razgledi, vzdušje je bilo polno veselja. Utrujeni, a zadovoljni smo sedeli pri planinski koči, srkali topel čaj in vedeli – uspelo nam je!” Prav takšne zgodbe dokazujejo, da so gore dostopne vsem, če imajo ljudje ustrezno podporo. 

Delovne skupine in aktivnosti Odbora inPlaninec 

• Odbor vključuje osebe z invalidnostmi v širok spekter aktivnosti, prilagojenih različnim potrebam:GOGO – Gibalno ovirani gore osvajajo – omogoča osebam z gibalno oviranostjo osvojitev vrhov slovenskih gora s pomočjo prostovoljcev. 

• Odločen korak – za osebe s slepoto in slabovidnostjo ni ovir; pohodi prilagojeni planincem s slepoto in slabovidnostjo. 

• Nevrorazlični planinci – vključevanje oseb z intelektualnimi oviranostmi in s težavami v duševnem razvoju, vključevaje oseb z ADHD in avtizmom. 

• IOS – inPlaninci z okvaro sluha – prilagoditve in podpora za osebe z gluhoto in naglušnostjo vključno z akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah. 

• Dolgoročno bolni inPlaninci – vključitev oseb z dolgotrajnimi boleznimi v naravne aktivnosti. 

• Paraplezanje – plezalne aktivnosti za osebe z invalidnostmi z ustrezno podporo. 

• Izobraževanje – usposabljanja strokovnih delavcev za varno vključevanje vseh skupin v planinstvo in seznanitev z možnimi prilagoditvami.Dnevnik in priročnik inPlaninec – vodilo za beleženje pohodov in znanja za strokovne delavce. 

Skupni cilj teh aktivnosti je zagotoviti, da vsak posameznik najde svoje mesto v naravi, ne glede na svoje sposobnosti. Vsaka od teh skupin prejme prilagoditve, ki jim omogočajo varno in udobno doživetje narave, bodisi prek infrastrukture, spremstva ali uporabe dostopne tehnologije. 

Prvi pohod v letu – Nočni pohod na Stari Ljubelj 

Leto se je začelo s tradicionalnim nočnim pohodom na Stari Ljubelj. Jasno zvezdnato nebo, škripanje snega pod nogami in toplo vzdušje so ustvarili nepozaben večer za vse udeležence. “Občutek, ko stojiš pod zvezdami s prijatelji in gledaš v osvetljene doline, je nekaj posebnega,” je dejala ena od udeleženk. 

Akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah 

Akcija “Gluhi strežejo v planinskih kočah” omogoča osebam z gluhoto in naglušnostjo, da prevzamejo strežbo v izbranih kočah. Obiskovalci imajo priložnost izkusiti pohodništvo na edinstven način in se naučiti osnov znakovnega jezika, medtem ko uživajo v prijaznem vzdušju. Za lažje sporazumevanje je na mizah komunikacijski valjček in jedilni list opremljen z brajico in kretnjami. Projekt je simbol vključevanja in priložnost za širšo javnost, da spoznajo svet oseb z gluhoto in naglušnostjo.  
Komunikacijski valjček je predmet, ki lahko sporoča: ali želite naročiti, plačati ali pa ne potrebujete ničesar.  
Lahko ga postavite na tri načine: 

🔵 Če je na vrhu modra pomeni, da želite naročiti. 
🟡 Če je na vrhu rumena pomeni, da želite plačati. 
⚪ Ko je valjček vodoravno na mizi, pa sporoča, da uživate in ne potrebujete ničesar. 

Akcija GOGO – Gibalno ovirani gore osvajajo 

Akcija GOGO združuje prostovoljce, planince z gibalno oviranostjo in ambasadorje, ki skupaj osvajajo vrhove slovenskih gora. Udeleženci pogosto opisujejo te pohode kot prelomne dogodke v svojem življenju. “Ko premagaš ovire in stopiš na vrh, občutiš neizmerno moč in ponos,” je dejal Stojan Rozman, vodja akcije.  

Razpisana izobraževanja 

Odbor bo letos organiziral štiri izobraževanja, ki bodo udeležencem ponudila znanje: 

• O prilagoditvah za osebe s slepoto in slabovidnostjo, osebe z gluhoto in naglušnostjo, z avtizmom, ADHD, osebe z gibalno oviranostjo. 

• Kineziološki vidik, to je znanje, kako se telo giba in kako lahko pomagamo telesu, da se giba bolje, varno in z manj utrujenosti – na primer z uporabo pripomočkov, pravilno hojo in vajami za moč in ravnotežje. 

• O pedagoških pristopih za delo z osebami z invalidnostmi. 

• Praktični del izobraževanja, ki vključuje pohod z udeležbo oseb z invalidnostmi in predstavlja dragoceno nadgradnjo teoretičnega znanja. 

Ta usposabljanja spodbujajo sprejemanje drugačnosti, varnost, razumevanje in povezanost med udeleženci. 

Uspešno so izvedli tečaj športnega plezanja za osebe z gluhoto in naglušnostjo, zato zdaj pripravljajo tečaj športnega plezanja za osebe s slepoto in slabovidnostjo. 

Dostopnost za vse 

Pomembno je, da imajo vsi ljudje možnost doživeti naravo. Nekateri potrebujejo prilagoditve ali podporo. Te prilagoditve vključujejo: 

• fizično dostopnost, kot so poti za vozičke, 

• prevoz na težje dostopne lokacije, 

• pomoč osebja ali prostovoljcev, da se omogoči varna izkušnja, 

• dostopno tehnologijo za orientacijo in informacije. 

Primer dobre prakse 

Narava je za vse! Aktivnosti Odbora inPlaninec dokazujejo, da lahko vsakdo doživi lepote gora in narave. Z zgodbami, kot so tiste iz akcij GOGO in “Gluhi strežejo v planinskih kočah”, navdihujejo širšo javnost ter ustvarjajo svet, kjer so gore dostopne za vse. Kako lahko vi prispevate k tej vključujoči izkušnji narave?  

Preživljanje časa v naravi ima številne pozitivne učinke na telesno in duševno zdravje. To potrjujejo številne znanstvene študije, ki temeljijo na različnih mehanizmih. Stik z naravo pozitivno vpliva na številne kronične bolezni, ki izvirajo iz modernega načina življenja. Čeprav narava ne more nadomestiti zdravnika, nam lahko na mnoge načine pomaga pri ohranjanju in izboljšanju zdravja.

Narava ohranja telo zdravo
Telesna aktivnost je bistveni del zdravega načina življenja, še posebej na prostem. Bivanje v naravi pogosto prinaša občutek osvežitve in poživljajoče energije. Naravno okolje povečuje motivacijo in željo po gibanju. Aktivnosti v naravi krepijo srčno-žilni sistem, izboljšujejo zmogljivost pljuč in zdravje mišic. Izkušnje v naravi znižujejo krvni tlak in so povezane z boljšim zdravjem srca.

Krepitev imunskega sistema
Narava ne krepi le srčno-žilnega sistema, temveč ima tudi pozitiven vpliv na imunski sistem. Sončna svetloba igra pomembno vlogo, saj telesu pomaga pri tvorbi vitamina D, ki je ključen za močne kosti in delovanje imunskega sistema. V zraku, predvsem v gozdovih, najdemo zdravju koristne snovi – terpene, kemične spojine, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Raziskave kažejo, da lahko redna izpostavljenost naravi poveča aktivnost naravnih imunskih celic(NK celic), ki so odgovorne za obrambo pred virusi in tumorji. To vodi k boljši imunski odpornosti in manjši dovzetnosti za bolezni.
Tudi če se tega ne zavedamo, čutimo, da nam narava koristi. Poleg telesnih aktivnosti imajo najpomembnejši vpliv na zdravje čustvene in senzorične izkušnje, ki jih doživimo v naravi. Te izkušnje sproščajo telo, umirjajo misli in prispevajo k doseganju globljega čustvenega in fizičnega ravnovesja.

Narava vpliva na duševno zdravje
Izkušnje v naravi pozitivno vplivajo na naše duševno zdravje in odpornost proti stresu. V naravi so naši čuti vključeni na različne načine: slišimo petje ptic, vohamo vonj cvetja, občutimo veter na koži ali tla pod nogami. Ti senzorični vtisi ustvarjajo občutek povezanosti z okoljem, kar ugodno vpliva na raven stresa in sprostitev.
Stik z naravo dokazano znižuje raven kortizola (stresnega hormona). V naravnem okolju se telo počuti manj pod stresom, saj so naši čuti pomirjeni in živčni sistem se lahko sprosti. Tudi kratek sprehod po gozdu ali parku ima pomirjujoč učinek.
Ob tem se sprošča serotonin, t.i. hormon sreče. Narava nas lahko čustveno nagovori in vodi k notranji jasnosti ter spokojnosti.

Spodbujanje samoregulacije
Narava pomaga pri uravnavanju naših čustev. Ko nas naravna lepota ali mir navdihneta ali pomirita, stabilizirata naša čustva in nam pomagata pri doseganju notranjega ravnovesja. Občutek veselja in izpolnjenosti v naravi je oblika čustvene samooskrbe, ki pozitivno vpliva na zdravje.
Ljudje se v naravi pogosto lažje odklopijo od vsakodnevnih motenj in se osredotočijo na trenutek. Tišina in ritem narave lahko prinesejo občutek sprostitve, notranjega ravnovesja ter občutek miru in svobode. Preživljanje časa v naravi lahko prebudi občutek povezanosti in pripadnosti. Občudujemo lepoto pokrajine, raznolikost rastlin, gob in živali – kar nas osrečuje.

Izkušnje v naravi povečujejo koncentracijo in ustvarjalnost
Študije potrjujejo, da izkušnje v naravi pozitivno vplivajo na našo sposobnost koncentracije in ustvarjalnosti. Zanimiva je t. i. »Teorija obnove pozornosti«, ki je nastala v 80. letih prejšnjega stoletja, in pojasnjuje, kako narava pomaga pri mentalni izčrpanosti. Po tej teoriji naravno okolje nežno usmerja našo pozornost brez preobremenitve. To je še posebej pomembno v sodobnem digitalnem svetu, kjer smo pogosto izpostavljeni prevelikemu številu dražljajev. V naravi pogosto dobimo nove ideje, saj spodbuja kreativno razmišljanje in ponuja vir navdiha.

Narava spodbuja skupnost
Izkušnje v naravi imajo tudi socialno funkcijo. Skupne aktivnosti, kot so pohodništvo ali vrtnarjenje v skupnostnih vrtovih, spodbujajo interakcijo in občutek pripadnosti. Socialni stiki so ključnega pomena za duševno zdravje. Skupne izkušnje v naravi spodbujajo pozitivna čustva, kot sta povezanost in sodelovanje, kar izboljšuje psihološko počutje. Družabni stiki v naravnem okolju so pogosto bolj sproščeni in manj stresni kot v urbanem okolju.

Narava je več kot le prostor za rekreacijo
Zavestno doživljanje narave združuje številne dejavnike, ki pozitivno vplivajo na zdravje na vseh ravneh. V naravi doživljamo različna čustva, ki so odvisna od našega osebnega dojemanja in okolja. Čustva igrajo ključno vlogo pri tem, kako doživljamo naravo in kako ta vpliva na naše zdravje.
To, kar občutimo v naravi – občudovanje, veselje ali celo žalost – neposredno vpliva na naše čustveno počutje. Pozitivna čustva, kot so občudovanje, hvaležnost in veselje, zmanjšujejo stres, krepijo imunski sistem in spodbujajo splošno dobro počutje. Občutek miru in varnosti v naravnem okolju lahko pomaga pri sproščanju čustvenih blokad in vodi do boljšega duševnega zdravja.

Primer: gozdna kopel
Tako imenovana gozdna kopel je odličen primer, kako doživljanje narave spodbuja zdravje. Ta praksa izvira iz Japonske, kjer jo imenujejo shinrin-yoku in jo priporočajo celo zdravniki. Gozdna kopel pomeni sprehod po gozdu, pri katerem zavestno dihate gozdni zrak in doživljate atmosfero gozda. Gozdni zrak vsebuje kemične snovi, ki jih sproščajo listi in iglice dreves. Te snovi spodbujajo absorpcijo kisika in se lahko celo vpijejo skozi kožo. Na nežen in skoraj neopazen način zavirajo rast bakterij in virusov ter prispevajo k ohranjanju zdravja. Raziskave so pokazale, da ima gozdna kopel tudi pozitivne učinke na duševno zdravje, saj pomaga zmanjšati tesnobo, depresijo in izčrpanost.

Viri in nadaljnje branje

(PDF) Health Benefits of Nature Experience: Psychological, Social and Cultural Processes
DOI:10.1007/978-90-481-9806-1_5
Kaplan, S. (1995). “”The restorative benefits of nature: Toward an integrative framework.”” Journal of Environmental Psychology, 15(3), 169-182.
https://doi.org/10.1016/0272-4944(95)90001-2
Bratman, G. N., Hamilton, J. P., & Daily, G. C. (2015). “”The impacts of nature experience on human cognitive function and mental health.”” Psychological Science, 26(6), 1111-1122.
https://doi.org/10.1111/j.1749-6632.2011.06400.
Mayer, F. S., & Frantz, C. M. (2004). The connectedness to nature scale: A measure of individuals’ feeling in community with nature. Journal of Environmental Psychology, 24(4), 503–515.
https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2004.10.001
Effekte von Naturtherapie und Waldbaden bei Probanden mit kardiovaskulären Risikofaktoren – Naturheilkunde Berlin – Ayurveda, TCM, TEM
Green Care WALD – BFW
Cervinka, R., Höltge, J., Pirgie, L., Schwab, M., Sudkamp, J., Haluza, D., Arnberger, A., Eder, R., & Ebenberger, M. (2014). Green public health – Benefits of woodlands on human health and well-being. BFW-Berichte.
https://bfw.ac.at/cms_stamm/GreenCareWald/pdf/BFW_Bericht147_2014_GreenPublicHealth.pdf
Effects of forest environment (Shinrin-yoku/Forest bathing) on health promotion and disease prevention —the Establishment of “Forest Medicine”—
DOI: 10.1265/ehpm.22-00160
Li, Q., et al. (2008). Effect of forest bathing on human immune function. Environmental Health and Preventive Medicine, 13(1), 21–27.
DOI: 10.1007/s12199-008-0068-3″